Socialna ali družbena omrežja – težava današnjega časa?

Živimo v času, ko so »všečki« merilo vrednosti neke osebe, v času ko sodimo druge in ocenjujemo njihova življenja na podlagi njihovih “skrbno izbranih” fotografij ter objav na družbenih omrežjih.

Živimo v čudnem obdobju, ko je nekaterim status na družbenih omrežjih važnejši, od tega kaj se jim dogaja v »realnem« življenju.

— Mitja Pavlič

Danes je že obvezno, da moramo povedati svojim virtualnim “prijateljem” kaj trenutno delamo, kje smo, kaj jemo in pijemo, kako “se zabavamo”, kako “smo popolni, srečni, uspešni …”, na splošno kako “smo 100% zadovoljni s svojim življenjem”.

Ob vsej omenjeni “sreči in zadovoljstvu” se sprašujem, ali si sploh še lahko kaj več želimo?
Ali pa morda le ni vse tako popolno, kot to radi prikazujemo na družbenih omrežjih?

Zakaj sploh javno objavljamo podrobnosti iz svojega zasebnega življenja?

Potreba po delitvi podrobnosti iz zasebnega življenja je povezana z našo samozavestjo, natančneje s pomanjkanjem samozavesti. Objavljanje srečnih fotografij, kot pridobivanje pozitivnih komentarjev vzbuja in ohranja našo samozavest. Vendar, če smo resnično srečni in zadovoljni, potem ne rabimo izgubljati svojega dragocenega časa z dokazovanjem tega celotnemu svetu. Ta čas raje kakovostno preživimo s svojimi bližnjimi in to v resničnem življenju. Všeček (like) več ali manj, res ni življenjskega pomena!

Negativni učinki družbenih omrežij

Družbena omrežja povzročajo depresijo

Angleška raziskava pravi, da se nevarnost depresije z intenzivno uporabo družbenih omrežij poveča za petkrat, z uporabo pametnih telefonov pa enako narašča naša tesnobnost. Sedem milijonov Britancev je namreč že depresivnih, ko opazujejo »popolna življenja svojih prijateljev na Facebooku«. To pomeni, da je v Veliki Britaniji, samo zaradi Facebooka depresivnih že okoli 12% državljanov. Verjetno je že podoben odstotek tudi pri nas.

Depresija

Zasvojenost z družbenimi omrežji

Leta 2020 pa naj bi bila depresija celo druga najpogostejša bolezen, takoj za boleznimi srca in ožilja. Omenjena raziskava dokazuje, da že enotedenska »dieta« od družbenih omrežij, vpliva na opazno povečanje občutka sreče in zadovoljstva. Raziskava UCLA je tudi pokazala, da po petih dneh brez uporabe teh družbenih medijev znamo veliko bolje prepoznavali čustva drugih ljudi v svoji bližini.

Družbena omrežja lahko pripeljejo do zasvojenosti

Že leta 1995 je psihiater Ivan Goldenberg zaznal »odvisnost od interneta«. Na družbenih omrežjih namreč lahko preživimo ure, pretirana uporaba pa lahko pelje po poti do zasvojenosti.
Verjetno vsak pozna kakšno osebo (ali je celo sam takšen), ki vseskozi preverja, kaj se dogaja na družbenem omrežju, šteje všečke, gleda kdo je všečkal in ugiba zakaj kdo še ni všečkal …
Če takšni osebi onemogočimo dostop do družbenih omrežij, se bo pritoževala in verjetno doživela abstinenčno krizo.

Polovica odraslih Britancev že javno priznava, da so zasvojeni s svojimi telefoni, v povprečju ga preverijo 200-krat na dan, 80 odstotkov jih zjutraj najprej pogleda na telefon. Tri četrtine otrok pa pravi, da njihovi starši doma preveč časa porabijo za mobilne naprave. Vsak peti otrok se pritožuje, da ga starši v resnici sploh ne poslušajo, saj nenehno berejo in pišejo sporočila, kličejo po telefonu ter brskajo po spletu. Dve petini otrok pa celo komunicirata s starši prek pametnega telefona, tudi ko so skupaj doma, v istih prostorih.

Priljubljenost na družbenih medijih še ne pomeni, da nekdo morda ni osamljen. Uporaba družbenih omrežij ne spodbuja k tesnim prijateljskim stikom. Velikokrat velja ravno nasprotno: ljudje, ki so stalno prisotni na družbenih omrežjih, so velikokrat bolj osamljeni kot tisti, ki se dejansko družijo, saj sodobni mediji ne morejo nadomestiti pristnega človeškega stika.

Družbena omrežja ogrožajo pristno druženje in komunikacijo

Pred časom smo bili z družino povabljeni na praznovanje rojstnega dne. Praznovanje je bilo v prijetnem gostišču, ki je na veselje naše mladine imelo “odprt Wifi” in zato je bilo potrebno to seveda izkoristiti. Praznovanje je trajalo kar nekaj ur in od tega so najstniki spregovorili mogoče dva, največ tri stavke, ostali čas pa so aktivno preživeli na svojih telefonih. Še med hranjevanjem so gledali na zaslon telefona in se odzivali na komentarje svojih virtualnih prijateljev. Seveda je bilo vmes tudi obvezno fotografiranje hrane, saj menda velja pravilo: “nisi jedel, če nisi to slikal in objavil na socialnem omrežju”.
Moram tudi priznati, da jim mi, kot starejši nismo bili ravno nek vzor, saj smo vsi imeli vseskozi na mizi svoje telefone, kot da bi v soboto zvečer pričakovali zelo pomemben klic ali sporočilo.

Se kdaj vprašamo …
… ali današnja mladina še sploh zna komunicirati brez sodobnih pripomočkov?
… kakšen vzor smo jim starši?
… kdaj smo nazadnje preživeli celotni dan, brez da bi preverjali svoje mobilne naprave in objave naših virtualnih prijateljev?
… nas res tako zelo zanima, kaj počnejo naši virtualni prijatelji in obratno njih kaj počnemo mi?
… bi s svojimi FB prijatelji preživljali svoj prosti čas tudi v resničnem svetu?
… res potrebujemo toliko nepomembnih in nepotrebnih informacij vsak dan, vsako minuto?
… kaj vse koristnega bi lahko počeli v tem času, ki ga preživimo na socialnih omrežjih?

Sodobno druženje

Družbena omrežja razdirajo družine

Družbena omrežja naj bi pomagala ohranjati stike s prijatelji in navezovati nove, a imajo lahko tudi negativne vplive na naše zasebno življenje.

Raziskava, ki so jo opravili v britanski odvetniški pisarni Divorce Online, je pokazala, da je za večino ločitev med pari krivo neprimerno “vedenje” na Facebooku.
Število razpadov ljubezenskih razmerij in ločitev, ki jih zakrivi Facebook, hitro raste, trenutno naj bi bila družbena omrežja razlog že za tretjino vseh ločitev.
Facebook namreč uporabnika z lahkoto zavede na “pota nezvestobe”, saj je skušnjava včasih preprosto prevelika. Ljudje se namreč na družbenih omrežjih “kažemo v drugačni luči”, ne objavljamo svojih slabosti, samo dobre, večinoma pretiravamo in se predstavljamo takšne kot bi morda želeli biti, a v realnosti to nismo.
Začelo naj bi se s čisto nedolžnim klepetom, “všečkanjem” fotografije ali statusa, in še preden se človek zave, se lahko že ujame v past nezvestobe. Partner lahko takšno početje razume popolnoma drugače, kot mi, saj so meje dovoljenega pri vsaki osebi drugačne. Ljudje pa smo v večini sami krivi za nesoglasja, saj ne premislimo, kaj objavimo. Čeprav se Facebook zdi na prvi pogled čisto nedolžen, pa vendar napačna uporaba lahko pusti dolgoročne posledice za nas, našega partnerja ali celotni družini.

Problem družbenih omrežjih je, da so nam ta stalno in povsod na dosego, zato je izpostavljenost tej novodobni “drogi” veliko večja ter lažja, kot dostopnost do drugih povzročiteljev zasvojenosti.

Družbena omrežja so nevarna

Družbena omrežja nas izpostavjajo in lahko sprožijo spletno ustrahovanje, izsiljevanje ter druge neprijetne dejavnike. Ljudje objavljamo na teh omrežjih več kot bi smeli, brez da bi pred tem pomislili na posledice, zato zlahka postanemo tarče internetnih zlorab. Več kot delimo z javnostjo, bolj smo izpostavljeni in lahki plen. Podatke, ki jih enkrat objavimo na spletu, jih načeloma več ne moremo odstraniti s spleta in hitro se zgodi, da nam kakšna hitra ter nepremišljena objava iz preteklosti lahko naredi veliko škode, ko iščemo službo, partnerja … Ne smemo tudi pozabiti, da bodo vse to lahko nekoč videli tudi naši vnuki, pravnuki …

Družbena omrežja so na žalost mnogokrat tudi pripomoček goljufom pri kraji osebne identitete, saj z lahkoto najdejo na družbenih profilih veliko uporabnih podatkov, fotografij in vidijo življenske navade uporabnika. Žal so družbena omrežja postala uporabno orodje polno informacij tudi za najhujše zločince, kot so pedofili, ugrabitelji, morilci …

Res je, da so vsa ta omrežja bila ustvarjena za spletno druženja, vendar različni dejavniki (kot ponavadi) vplivajo in dajajo priložnost tudi za negative stvari. Nepazljivost in nepravilna uporaba teh orodij lahko hitro postanejo za uporabnika nevarna, zato se moramo enako kot v realnem življenju, tudi v virtualnem svetu zavedati stalnih nevarnosti, ki pretijo na nas.

Pa premišljeno in zmerno fejsanje, tvitanje …